|
|
|
Zakaj uporabljamo droge?
|
Vzrokov za uporabo drog je več. Uporabniki psihoaktivnih snovi izvirajo iz sicer urejenega okolja, družine, kjer pa prevladujejo porušene komunikacije - osebnost odrašča in se razvija v t.i. pogojih čustvene avitaminoze. Za nastanek odvisnosti je dostikrat odločilna oralna razvojna faza - primanjkljaji v obdobju, ko otrok vse vsebine in izkustva vnaša vase "skozi usta". Nekdo, ki je moten v tej fazi osebnostnega razvoja, tudi kot odrasel človek v obdobju čustvene krize in osebnostne stiske rešitev išče z jemanjem psihoaktivnih snovi in si poskuša pomagati na nekonstruktiven način. Posameznike, ki so doživeli travme v oralnem razvojnem obdobju, v psihologiji označujemo za depresivno strukturirane osebnosti. Ena od ključnih lastnosti takih osebnosti je nizko samospoštovanje, nizko vrednotenje samega sebe in hkratno poveličevanje vrednosti drugih in njihovih težav. Značilna je zavrta agresivnost, oz. je ta usmerjena proti samemu sebi, češ, saj tako nisem nič vreden. Izražena avtoagresivnost oziroma destruk tivnost pa se lahko kaže tudi v prevelikem uživanju katerekoli psihoaktivne snovi (samomor na obroke).
Tudi genetski faktorji naj bi bili zelo pomembni pri nastanku odvisnosti od psihoaktivnih snovi. Nekateri uporabniki drog naj bi bili predisponirani k impulzivni uporabi psihoaktivnih substanc zaradi pomanjkanja nekaterih transmiterskih snovi v centralnem živčnem sistemu. Odkritje endogenih opioidov (endorfinov), ki se sproščajo ob ekstremnih psihofizičnih obremenitvah (avto doping), kaže na morebitno upravičenost te domneve.
|
|
 |
|
